Normirani s.p. ali d.o.o. ter seštevanje prihodkov povezanih oseb

Z letom 2018 je v uporabo stopila sprem

enjena zakonodaja, ki zadeva normirane s.p.-je in d.o.o.-je, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Bistvena sprememba je tudi ta, da se od 1.1.2018 dalje pri ugotavljanju prihodkovnega praga tako za vstop kot tudi izstop iz sistema normiranstva prištejejo tudi prihodki povezanih oseb, v kolikor zavezanec ne dokaže, da v njegovem primeru ne gre zgolj za izkoriščanje sistema normirane obdavčitve.

Pogoji za normiranca

Na podlagi 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), lahko zavezanec pri ugotavljanju svoje davčne osnove ob priglasitvi normiranstva upošteva normirane odhodke v višini 80 % ugotovljenih prihodkov v naslednjih primerih:

• če v preteklem davčnem letu ugotovljeni prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov, ali
• če v preteklem davčnem obdobju ugotovljeni prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov, v kolikor je pri zavezancu zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas za neprekinjeno obdobje vsaj petih mesecev.

Seštevanje prihodkov povezanih oseb

Zaradi preprečitve zlorab pri normirancih, je vlada z davčno reformo uvedla seštevanje prihodkov povezanih oseb. Tako mora zavezanec izstopiti iz sistema normiranstva v kolikor v dveh zaporednih letih doseže več kot 300.000 evrov prihodkov. K temu znesku se prištevajo vsi prihodki, si jih dosežejo povezane osebe.

Po 16. členu ZDdoh-2 so povezane osebe:

• družinski člani – zakonec zavezanca, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi ali v življenjski skupnosti, prednik ali potomec zavezanca oziroma njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca oziroma njegovega zakonca, (pol)bratje in (pol)sestre, posvojenci in posvojitelji, partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, in
• katerekoli druge osebe, ki jih nadzira zavezanec. O tem primeru govorimo, kadar ima zavezanec lastniški delež ali pravico do njega v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev.

Če bosta tako mož in žena imela v lasti vsak svoj polni normirani s.p. in bi več kot dve zaporedni leti vsak od njiju dosegel po 160.000 evrov, bi skupaj v zaporednih dveh letih presegla mejo 300.000 evrov prihodkov. V tem primeru ne bi smela biti več v sistemu normiranih stroškov, ampak bi morala ugotavljati osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in stroškov. Seštevanje prihodkov v njunem primeru ne velja, v kolikor dokažeta, da njun glavni namen poslovanja ne izhaja iz naslova izkoriščanja ugodnosti, ki jih prinaša sistem normiranstva, temveč za tehtne ekonomske razloge.

Zelo velika verjetnost je, da se seštevajo prihodki pri tistih normiranih povezanih osebah, kjer gre za opravljanje istovrstne dejavnosti ali pa odvisnosti normiranca od povezanega dobavitelja oziroma kupca.

Za potencialna vprašanja in pomoč, smo vam na voljo.