Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

V državah članicah EU (razen na Danskem in Veliki Britaniji) začne veljati nova evropska uredba, ki bo omogočala zamrznitev bančnih računov. Njen namen je omogočiti prost pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin po vseh državah članicah brez vmesnih postopkov. Sprejeta je bila že leta 2014, z jutrišnjem dnem, 18. januarja 2017, pa uvaja evropski nalog za zamrznitev bančnih računov dolžnikov v tujini. S to uredbo se bo izboljšala plačilna disciplina tudi pri nas. Statistika namreč kaže, da zgolj od 40 do 50 odstotkov dolžnikov poravna svoje obveznosti v dogovorjenih rokih.

Uredba se lahko uporablja v čezmejnih primerih in velja za denarne terjatve v civilnih in gospodarskih zadevah. Izjemoma nalog za zamrznitev dolžnikovega računa ni mogoče izdati v primeru, da je dolžnik v insolventnem postopku.

Postopek pridobitve naloga in vplačilo varščine

Z evropskim nalogom je mogoče zavarovati zapadle terjatve in terjatve, ki še niso zapadle v plačilo, če te izhajajo iz že opravljene transakcije. Upnik lahko nalog uporabi v dveh primerih: pred oziroma že med samim sodnim postopkom vse do izdaje izvršilnega naslova ali pa po pridobitvi izvršilnega naslova. V primeru, da upnik še ni pridobil sodne odločbe, mora ta dokazati, da mu bo slednje uspelo.

Upnik mora sodišču utemeljiti upravičenost do poplačila in dokazati, da je ukrep zavarovanja nujen, ker obstaja tveganje, da bo poznejša izvršitev zahtevka zoper dolžnika ovirana. Vse okoliščine in argumente nato presodi sodišče. Upnik mora tudi plačati varščino v višini zahtevka, s čimer je odškodninsko odgovoren v primeru zlorabe evropskega naloga.

Pridobitev informacij o transakcijskem računu v tujini

V vlogi za izdajo naloga mora upnik navesti razloge, zaradi katerih domneva, da ima dolžnik odprt transakcijski račun v določeni državi članici, hkrati pa mora dati tudi zahtevo za pridobitev informacije o tem računu. V kolikor je zahteva upnika dobro utemeljena, sodišče zahtevo posreduje pristojnim organom v drugi državi članici. Brez kakršnihkoli dokazov o obstoju računa v določeni državi članici, izdaja evropskega naloga ni mogoča.

Informacije o bančnih računih slovenskih podjetij v tujini so dostopne na spletnih straneh Ajpesa, ki vodi register transakcijskih računov.

Presenečenje za dolžnika

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov deluje na načelu presenečenja, saj se dolžnik upnikovih dejanj ne zaveda vse do blokade sredstev na računu v tujini. V kolikor želi dolžnik temu nasprotovati, mora predložiti ustrezno dokumentacijo in dokazati nastalo poslovno škodo zaradi morebitne upnikove zlorabe evropskega naloga.

Vir: Evropski portal e-pravosodje

Za potencialna vprašanja in pomoč, smo vam na voljo.